Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Komentar tedna

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 5. 2025
Utrip dneva dne 23. 5.

  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!

Utrip dneva dne 23. 5.

  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 23. 5.
  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!
VEČ ...|23. 5. 2025
Utrip dneva dne 23. 5.
  • 700 delegatov Slovenske demokratske stranke bo na kongresu stranke Janezu Janši podelilo deseti mandat za vodenje stranke. Nosilni slogan kongresa: Za ustavno večino razuma.
  • Novinar Svetina pred kongresom SDS: Program stranke ni bil nikoli problem, problem je samo, ali ga bo lahko uresničevala.
  • Državni zbor sprožil postopek za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
  • Ministrica Fajon ob dnevu Slovenske diplomacije: Slovenija je glas za človekove pravice in mednarodno pravo. Diplomat Cerar opozarja na selektivnost in nedoslednost.
  • Nizozemska centralna banka opozarja na zadostno količino gotovine doma v primeru krize.
  • Na Brezjah nocoj večer krščanskih izročil in zahvalno romanje Radia Ognjišče, sinoči pri Mariji Pomagaj posebej molili za otroke z rakom.
  • Vreme: Popoldne bo dež ponehal. Jutri bo povečini sončno.
  • Trump oznanil veliko izmenjavo ujetnikov med Rusijo in Ukrajino.
  • Teološka fakulteta ob 10-letnici okrožnice »Laudato si« s posebnim mednarodnim simpozijem.
  • Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je Nataša Barbara Gračner.
  • Šport: Evropsko košarkarsko prvenstvo že čez štiri leta spet tudi v Sloveniji!

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 5. 2025
Mozaik dneva dne 23. 5.

  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.

Mozaik dneva dne 23. 5.

  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 23. 5.
  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.
VEČ ...|23. 5. 2025
Mozaik dneva dne 23. 5.
  • Simon Savšek novi kandidat predsednice republike za guvernerja Banke Slovenije.
  • Za začetek postopka za vpis pravice do uporabe gotovine tesna dvotretjinska večina.
  • V Turčiji pridržali slovenskega častnega konzula in direktorja podjetja Yapi Merkezi.
  • Diplomat Božo Cerar: Slovenija pri opozarjanju na človekove pravice nekoliko „selektivna“.
  • Pred nami praznik Marije Pomagaj, zavetnice Slovencev.
  • Vreme: Jutri bo povečini sončno.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 2. 2025
NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

VEČ ...|27. 2. 2025
NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo

Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 2. 2025
Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

VEČ ...|19. 2. 2025
Erika Ašič: Pod pritiskom družbe ali na svojih nogah?

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let.  

Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah.  

Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. 

Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote.  

Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« 

Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« 

Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 2. 2025
Utrip dneva dne 19. 2.

  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.

Utrip dneva dne 19. 2.

  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 2.
  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.
VEČ ...|19. 2. 2025
Utrip dneva dne 19. 2.
  • Papeževo stanju kljub pljučnici stabilno; po vsem svetu se vrstijo molitve zanj.
  • Na Trgu republike v Ljubljani protivladni protestni shod; med govorniki tudi Janša.
  • Pot invalidskega podjetja CSS še negotova; zaposleni pričakujejo odgovorno upravljanje.
  • Ministrstvo za finance za marec napovedalo novo izdajo ljudskih obveznic. 
  • Leto dni Službe za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • Zelenski oster do Trumpove ocene, da bi Ukrajina lahko že zdavnaj dosegla dogovor.
  • Skavti z akcijo Luč miru iz Betlehema lani zbrali 34.500 evrov, kar je največ doslej.
  • Šport: Danes znani še zadnji štirje potniki v osmino finala lige prvakov.
  • Tadej Pogačar dobil tretjo etapo kolesarske dirke po Združenih Arabskih emiratih.
  • Vreme: Danes delno oblačno; jutri bo prevladovalo sončno vreme, jutro bo mrzlo.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 2. 2025
Mozaik dneva dne 19. 2.

  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

Mozaik dneva dne 19. 2.

  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 19. 2.
  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.
VEČ ...|19. 2. 2025
Mozaik dneva dne 19. 2.
  • Janša na vseslovenskem protestnem shodu v Ljubljani: referendum zoper visoke dodatke k pokojninam za določene kulturnike bo tudi referendum zoper Golobovo vlado.
  • Finančno ministrstvo v izdajo novih ljudskih obveznic.
  • Zelenski: Trump živi v mehurčku dezinformacij.
  • Državni sekretar Čelik Vidmar o Službi za kulturne raznolikosti, človekove pravice in versko svobodo.
  • VREME: Jutri večinoma sončno, s temperaturami od 2 do 6, na Primorskem do 10 °C.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|28. 1. 2025
Mozaik dneva dne 28. 1.

  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.

Mozaik dneva dne 28. 1.

  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 28. 1.
  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.
VEČ ...|28. 1. 2025
Mozaik dneva dne 28. 1.
  • Vasilka Sancin bo nova slovenska sodnica na Evropskem sodišču za človekove pravice.
  • V Ljubljani s 1. februarjem višje cene za pitno vodo za stanovalce ter odvoz odpadkov.
  • Škof Anton Jamnik o vtisih po udeležbi na umestitvi novega predsednika ZDA in sprejemu v Beli hiši.
  • Vreme: Dež bo do večera večinoma ponehal. Vetrovno bo. Jutri bo spremenljivo oblačno.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|16. 8. 2025
p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Radio Ognjišče

spominživljenjemisijonarjezuitp: Janez Mihelcic

Sol in luč

VEČ ...|19. 8. 2025
Phil Bosmans: Pozdrav življenju

Čas ni hitra cesta med zibelko in grobom, ampak prostor za počitek na soncu. Živi danes! Smej se danes! Danes bodi srečen!  To je le delček zapisa Phila Bosmansa, priljubljanega pisatelja in redovnika, Njegovi zapisi so kot sprehod v prijetni senci v kateri se, v tišini njegovih besed, prav prijetno spočiješ. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Phil Bosmans: Pozdrav življenju

Čas ni hitra cesta med zibelko in grobom, ampak prostor za počitek na soncu. Živi danes! Smej se danes! Danes bodi srečen!  To je le delček zapisa Phila Bosmansa, priljubljanega pisatelja in redovnika, Njegovi zapisi so kot sprehod v prijetni senci v kateri se, v tišini njegovih besed, prav prijetno spočiješ. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tadej Sadar

življenjesmiselsreča

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 8. 2025
Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Robert Božič

kmetijstvonaravamodrikasti jezikkrompir

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Za življenje

VEČ ...|16. 8. 2025
Miha Kramli

O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.

Miha Kramli

O varni uporabi elektronskih sredstev je v oddaji Za življenje govoril strokovnjak za nekemično odvisnost Miha Kramli.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 8. 2025
Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

Dužina poje v Andražu pod goro Oljko

Prihodnjo soboto 30. avgusta ob 16.30 bo v Andražu pod goro Oljko tradicionalna, že 41. prireditev Družina poje. Na njej se bo predstavilo 32 družin, kjer še gojijo domače, ljudsko petje. Ob dogodku pripravljajo tudi spremljevalni program. Vse skupaj pa nam je predstavil vodja organizacijskega odbora David Zabukóvnik.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbafilmDružina pojeDavid Zabukovnik

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Spominjamo se

VEČ ...|22. 8. 2025
Spominjamo se dne 22. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|22. 8. 2025
Zamrzovanje fižola

Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )

Zamrzovanje fižola

Fižol očistimo in operemo ter blanširamo. To pomeni, da ga damo v vrelo, slano vodo samo toliko, da pride do vrenja, ni pa potrebno, da se vrenje nadaljuje. Pobiramo ga v na prt, da se posuši in nato ohladimo ter nato naložimo v vrečke, ki jih dobro zapremo in shranimo v zamrzovalniku. Sestra Nikolina še svetuje, da ohlajen fižol narežemo glede na to, kaj bomo iz njega kasneje pripravljali (juha, boranjo, golaž... )

Matjaž Merljak

kuhajmo